EVERYONE IS EVERYONE'S BUSINESS

I discovered something interesting today.

Don't ask how I have access to this information. Maybe I just dreamt it. Perhaps the stream of information slipped into my head by mistake while I slept.

These shiny lenses that turn around as we move...These blinking eyes we see all around us...I know now there is no-one behind those eyes. They diligently record everything, but nobody's watching. Well, that is...nobody's watching, until one of us decided to rewind and replay. And nobody does, unless there is a reason to. I am not sure what this means yet...I have a feeling that I don't know quite how to define it. Does this mean we are freer than we thought we were? That there is no "all-seeing eye"...but rather many seeing eyes -- the ones we have in our own heads and point at each other all the time, looking for a fault, looking for a crack in the skin to slip inside, something that upset us, something that we should report?

I learned so long ago that each an every one of us is everyone else's business.
It has been so long that I don't remember when.
And who.
And why.

pred spanjem

Nimam kaj govoriti. Kot da sem že vse povedala. Tisto, kar bi hotela, itak ne smem. Odločila sem se, da povem vsaj to. Že dolgo mi je vseeno, le da tega nisem vedela. Utrujena sem. Čudno. Mogoče se že kateri zdi čudno. Tisti, ki me ima na očeh vsekakor. Ko bi le vedela katera je to. Ne, saj je vseeno, zdaj se pač ne bi več drugače obnašala, kot se. Popuščam to je dejstvo. Le da me ni zateklo, ne, odločila sem se. Ne bom več vztrajala v popolnosti. Kaj ni vseeno ali živiš 125 let ali pa 176? Zadnje čase mi je popolnoma vseeno. Če zdajle katera to bere, je že javila naprej. Kar naj1 Še čestitala ji bom. Rekla ji bom, da mi je skrajšala muke. No in če bere, ji povem še to, kar prav gotovo ne ve, da so takšno stanje, kot je zdaj moje, nekoč imenovali depresija. Ne, tega ne ve nobena. Že davno smo izbrisali vse fajle! No more memories! Bila bi enaka, če ne bi takrat odkrila tiste knjige. Še dobro, da sem se jo naučila napamet. Tudi vse pesmi še pomnim. Včasih bi rada kaj izbrisala. Recimo, da sem izbrisala spomin na to, kam sem skrila knjigo. Nihče me ne pripravi, da bi se spet spomnila. Ha, ha! O, tabletka že deluje? Ni to malce prezgodaj? Je, saj je še vzela nisem. Ali pa je ta ... Za nocoj sem programirala zelo blagodejne sanje. Jutri moram biti spočita. Ampak saj nisem jaz programirala ... Kaj se dogaja? Nekdo me bere. Gleda mi v glavo in me bere, priklopila me je, ne da bi začutila kdaj. O, ti packa ... Ah, pa kaj ... Vse je lepo in počutim se odli ...

(oseba ki to govori se ves čas vljudno smehlja,kima kot bi potrjevala svoje besede in širi pozitivno energijo)
živjo! kako si? živjo!...kako si? živjo kako si? jaz sem dobro. dobro sem. zelo dobro se počutim. hvala ...res... prav u redu sem. dobro se počutim danes. dobro sem... res. boljše kot včeraj in slabše kot jutri. umrla je. dobro sem danes sem še prav posebno dobro. včeraj. 40 let bi imela danes. prav u redu sem danes. mhm do smrti so jo pohodili. u redu je. super sem hvala. res prav dobro se počutim. u redu. super. zelo... zelo... dobro sem. še posebej ...danes ... dobro zelo hvala

prasica

ubila jo bom! mislim res jo bom, prasico izdajalsko. gre mimo mene, kot da me ne pozna, al kaj? kod, da ne ve, za kaj gre!!!! kot, da ne bi blo enkrat prej vse drugač. stara, je prepovedano, mi reče, ne tega delat, sej veš, da se ne sme. boš najebala!! mislim, ti boš najebala, bejbi! od mene, če ne drugač. mater, da te ne bom tko spustila. ne boš se zmuznla, če to misliš. pa veš zakaj? ker sem jaz tle!!!! ker te gledam! vsak hip, te gledam, bejbi. vem vse, čist vse. v tvoje možgane vidim, da veš!!! ....................... sam ne v tvoje srce, v srce ne vidim več, mater. enkrat sem tam živela, zdaj pa še blizu ne morem več, znorela bom od tega............... sam ne, ne boš, pa če ti ga ven spulim in obrnem, enkrat bom spet not, pa če zadnjič...............ne se zajebavat z mano!!! resno ti rečem, sam ne z mano...........................

UMETNIK SE PREDSTAVI
imam oprane možgane.to je dobro za osebno higieno in je okolju prijazno.kam bi pa prišli,če bi vsi razmišljali po svoje.prva vrednota je predanost svoji matični celici.na delovnem mestu sem številka in moje delo se meri v številkah.to je edino pravilno,ker če nimaš enote,se dela ne da izmeriti.tako vsak ve pri čem je in lahko izrazi svojo vrednost v številu joulov ki jih opravi.sem pridna in ubogljiva in ne pomislim na upor.da bi nadgradila svojo osebnost,se trudim biti všečna svojim nadrejenim,razmišljam celo o lepotni operaciji, da bom okolju manj moteča in prijetna na oko.skrbim za telo in psihično zdravje,da bom lahko dalj služila sistemu in skupaj z drugimi pomagala vzdrževati učinkovit svet.učinkovit svet.učinkovit svet.čutim mir in jasno mislim.mislim...pozitivno.okoli sebe širim ljubezen in dobroto in krotim svoje nizke strasti.nisem srečna,nisem nesrečna,samo sem in ne mislim.mislim pozitivno.ozitivno.zitivno.tivno...stvari,ki jih ne morem prešteti,zračunati in empirično dokazati,ne obstajajo.imam papir,ki dokazuje mojo visoko stopnjo izobraženosti.na podlagi tega papirja sem umeščena na hierarhično lestvico,ki mi omogoča da vem,pred kom naj bom ponižna in pred kom ukazovalna.zelo dobro delam in sem naredila 1580 joulov v enem mesecu.moj poklic je igralka izvajalka,joul pa merska enota,ki meri moje delo.ne sprašujte me preveč,ker ne bom znala odgovorit,lahko vam pa z veseljem odgovorim jutri,ko bom v knjigah prebrala odgovor in se ga naučila na pamet.
kdo je igralec izvajalec in kdaj vemo,da dela?delo je skalarna količina,ki je po dogovoru pozitivna,če sistem delo prejme in negativna,če ga odda.delo je količina,ki meri prehajanje energije med telesi.če je premik telesa enak nič,potem tudi ni nobenega opravljenega dela.
igralsko delo ima vrednost samo kadar izvaja,oziroma uboga napotke nadrejenih.igralec dela samo kadar se giblje in veliko govori.to lahko počne vsakdo,ki zna govoriti glasno,v primeru zmanjšane zmožnosti govornega aparata,pa si lahko pomagamo tako,da ga ozvočimo.
umetnost je zlo.
umetnost slabi voljo in je glavni krivec za podpihovanje individualizma.
umetniki mislijo samo s svojo glavo in so zato škodljivi okolju ker motijo skupinsko dinamiko sistema.

dnevnik

DAN 1

Ne vem, kako sem se znašla tu. Vedno sem želela svobodo! Zakaj sem zdaj pristala na pravila?

Nikogar ne bom ubila! Pojdite k vragu, babe trapaste!

Kako naj se zdaj rešim od tod? Zagotovo je kakšen način. Prespala bom, počakala.
Ne smem se sekirat. Ne smem se nikogar bat.

Lahko noč!

m.

1.dan

1. DAN 14.3.2008

Danes spet menstruacija. Kako to sovražim. Spomni me na to, da prihajam iz nekega drugega sveta, časa, prostora, ki ga ne maram, ki ga nočem, za katerega nočem, da je del mene. Saj ga sploh ne poznam ampak vseeno. NOČEM! In ne vidim smisla. Kakorkoli, včasih sama sebe ne razumem. Kot, da bi hotela biti nekaj podobnega tistim, ki smo jim rekli moški, ali kaj? A me samo to dela žensko? In zakaj sploh mislim kaj takega, saj tudi tega ne vem, kakšni so bili. Zakaj bi hotela biti kot nekaj, o čemer vem samo slabo?
Danes sem jo spet videla. In govorila z njo. Niti koraka naprej ne naredim. Niti malo je ne omehčam. In še pol ure potem se tresem. Od besa ali je to nekaj drugega? Nekaj česar ne sme biti! Prosim, nočem! Nočem, da se mi to dogaja a si ne morem pomagat. In zdi se mi, da ona išče nekaj drugega, nekaj česar jaz nimam. Nekaj o čemer sem govorila prej, na začetku. In kar je itak PREPOVEDANO!!!! Zato ne bom več mislila na to. Ne bom in pika!

dan 1

pač ne spim. že šesti dan. ja..se mi zdi da res ne spim.in ves čas razmišljam o tem kako bi rada spala.pa ne bom. ker sem nazadnje sanjala o...in če povem ženskam me izbrišejo. sanjati moške je prepovedano!in zato je prav da ne spim.sicer pa spanje tako ni pomembno.pomembno je da sem budna.ne bom več spala.nič več sanj.

Jesus Camp

14th of March 22??

14.3.2280

Pospravljam po mizi. S profila, ki ga lovi kamera, ne vidiš prav dobro, a očitno se je že zalezlo vame in tudi mene moti.
Ženske potrebujemo red.
Kaos nas razpršuje.
V urejeni celici domuje mir.
Dobro. Pometala sem mikročipe, spominske kartice in počistila diskete.
Miza se hladno blešči in odseva moj obraz.


Slabo sem spala. Leča kamere, običajno slepa, topa pika je spreminjala barve. Zdelo se je, kot da bi zrcalila dogajanje v osvetljeni sobi. Moja soba pa je bila temna. Nekaj je bilo narobe.
Dvakrat me je zgrabilo, da bi čeznjo obesila cunjo.
Še prekršek več. Bolje, da ne.
V starih časih so verjeli, da ne smeš spati v sobi z ogledalom. Da ti spanec vznemirjajo demoni. Ali, da to prinaša slabo srečo. Ne vem več. V starih časih so ljubili praznoverja.
Ko zagledam kamerino oko, pomislim na to.
Ne, ne, brez veze. Kamera zrcali le to, kar vidi. Kako bi lahko kaj drugega… Nesmisel.

obnova nekaj zanimivih sci-fi filmov

Obnova nekaj zanimivih sci-fi filmov
The Island (2005)Lincoln Six-Echo (Ewan McGregor) je nameščen v navidezno utopični ustanovi sredi 21. stoletja. Tako kot vsi prebivalci tega skrbno nadzorovanega okolja, tudi Lincoln upa, da ga bodo izbrali za pot na Otok - menda še zadnji neokrnjeni kotiček na planetu – dokler z grozo ne spozna, da je njegovo celotno življenje laž. In da je bolj dragocen mrtev kot živ. Skupaj z lepo Jordan Two-Delta (Scarlett Johansson) pobegneta v zunanji svet, v katerem še nikoli nista bila. Za petami so jima ljudje iz inštituta, zato se poženeta v beg za svoji življenji. Šele zunaj spozna, da je on sam le klon slavnega in bogatega oblikovalca, namenjen rezervnim delom, ki bodo uporabljeni v slučaju bolezni. Film je najbolj zanimiv v začetku, ko predstavlja to sterilno ustanovo perfektnih ljudi, njihovo skrb za zdravje in seveda proti koncu, ko pride do zapleta med pravim in »nepravim« Lincolnom. Seveda zmaga naš junak, klon, produciran zgolj kot rezerva bogotaša in ki si potem lahko privošči bogato življenje v normalnem svetu.

Blade Runner (1982)Los Angeles 2019, Rick Deckard je iztrebljevalec pobeglih replikantov, človeških klonov, ki so bili narejeni, da bi služili v kolonijah izven zemlje. Ko se 6 replikantov znajde na Zemlji, je njegova naloga, a jih najdi in iztrebi, na tej poti pa spozna, kako boleča je njihova usoda z limitiranim časom trajanja in poplno odvisnostjo do zapisa na svojem microchipu. Film se sprašuje, kako je, biti človek in koliko je vredno življenje.




Logan's run (1976) 23 stol. Preživeli od holokavsta živijo v zaprtem mestu, izoliranem od zunanjega sveta. Ženske in moški živijo v družbi, v kateri lahko živiš le do 30 leta, razlog so kontrola in pomankljive zaloge. V tej družbi imaš pri 30. letu možnost prisostvovati v ritualu, ki se imenuje karuzel (vrtiljak), v kateri pobijejo udeležene, le-ti pa verjamejo, da bodo ponovno rojeni. Druga možnost je, da poskušaš zbežati iz mesta. Logan5 je naš glavni junak, katerega posel je lov na prebegle in njihovo odstranjenje. V nekem trenutku naleti na simbol prebežnikov in od računalnika dobi nalogo, da se pomeša med prebežnike in odkrije in uniči skriti kraj izven mesta z imenom Pokopališče. Zdaj je Logan sam zasledovani in v družbi ženske iz družbe podzemskih upornikov beži pred svojim prejšnjim partnerjem in prispe do prepovedanega mesta, ki je pravzaprav zapuščeni Washington, v katerem živi starec obkrožen z mačkami. Po poti prihaja do spoznanj o krivičnosti sistema in film se konča s pozitivizmom, da bo tudi staranje sprejeto v kodeks mesta.
Fahrenheit 451 (1966)Guy Montag je gasilec v totalitarni, opresivni družbi nekje v bodočnosti. V tej družbi, kjer so hiše protipožarno zgrajene, je funkcija gasilcev, zažigati knjige (ki gorijo pri 451 stopinjah Fahrenheit). Montag je poročen z Lindo, ki je odvisna od interaktivne televizije, celo nastopa v neki seriji, ki se imenuje »družina«. Ko Montag sreča žensko Clarisse (ki jo igra ista igralka, Julie Christie), subverzivno, kritično žensko, zapleteno v prepovedano početje, branje knjig. Ta ga nagovori, da Montag ukrade in prebere svojo prvo knjigo in to spremeni njegovo življenje. Zapusti svoj dom in uide v »mesto knjig«, kjer ubežniki prebirajo knjige in se jih učijo na pamet, da bi dediščino lahko prenesli na naslednje generacije.

On the set, today

I am in a good mood today.
The temperature is optimal. Not too warm...rather fresh if anything -- we wouldn't want the excess heat to make us lazy now, would we?
And sweating, particularly as we have to concentrate on the task at hand, would be unseemly.
Something that belongs to the domain of animals, and men.
And we know there is no room for that here in our world.
I must remember those words I heard so often, even in my dreams...
It is our responsibility to create a new reality. If you are on board, you are on board ALL THE WAY.
So, no sweating today.